Skip directly to content

ZNAKI KLOPNEGA MENINGOENCEFALITISA


Splošna utrujenost, slabo počutje, vročina, bolečine v vratu in glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, vrtoglavica ter slabost - znaki podobni gripi so lahko tudi posledica resnega virusnega vnetja osrednjega živčevja! Klopni meningoencefalitis (KME) se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa se pojavijo v povprečju sedem do štirinajst dni po vbodu okuženega klopa, oziroma le tri ali štiri dni po zaužitju okuženega nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov. Evropski podtip virusa pri okoli dveh tretjinah bolnikov povzroča bolezen, ki ima značilen dvofazni potek.(1)

PRVA FAZA BOLEZNI:

Prva faza bolezni, ki ima neznačilne simptome in znake, traja od dva do sedem dni. Bolnik se slabo počuti, je utrujen, ima povišano telesno temperaturo, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih. Lahko tudi bruha, ima bolečine v trebuhu in drisko. Zdravniki ob tako neznačilnih simptomih in znakih navadno domnevajo, da gre za virozo. Po koncu prve faze bolezni se bolnik običajno že počuti bolje. Večina bolnikov z diagnosticirano prvo fazo bolezni, ki jo povzroča evropski podtip bolezni, razvije tudi drugo fazo bolezni, v kateri je prizadeto osrednje živčevje.(1)

DRUGA FAZA BOLEZNI:

Po prvi fazi bolezni se bolniki počutijo bolje in so v naslednjih tednih (1-20 dni) navadno brez posebnih bolezenskih težav. Nato sledi druga faza bolezni, v kateri bolnike zaradi simptomov prizadetosti osrednjega živčevja največkrat napotijo v bolnišnico. Pri večini bolnikov bolezen poteka kot meningitis ali meningoencefalitis, pri nekaterih (do 10 % bolnikov) tudi kot meningoencefalomielitis.

Za meningitis, vnetje možganske ovojnice, so značilni: visoka vročina, močan glavobol, otrdel vrat, bolečine v vratu, vrtoglavica in slabost ter bruhanje. Če virus poleg vnetja možganskih ovojnic povzroči tudi vnetje možganskega tkiva, govorimo o meningoencefalitisu. Znakom meningitisa se pridružijo še tresenje prstov rok in jezika, težave z zbranostjo in mišljenjem ter različne stopnje motenj zavesti (v hudi obliki tudi koma). V strokovni literaturi poročajo tudi o govornih in vedenjskih motnjah pri bolnikih ter primerih razvoja psihoz in delirija.

Najtežja klinična oblika prizadetosti osrednjega živčevja po okužbi z virusom KME je meningoencefalomielitis. Simptomom in znakom meningoencefalitisa se pridružijo še ohromitve mišičnih skupin, najpogosteje ramenskega obroča in medenice, ki pred ohromitvijo nekaterim bolnikom povzročajo hude bolečine, ter dihalnih mišic. V nekaterih primerih je prizadeto tudi avtonomno živčevje, ki se kaže v motnjah srčnega ritma in podobno.(1) Bolniki potrebujejo dolgotrajno bolnišnično zdravljenje, ki je odvisno od stopnje prizadetosti osrednjega živčevja. Pri 5-10 % bolnikov se pojavijo ohromitve, približno 1 % obolelih umre. (2) Tudi sicer velja, da več kot tretjina bolnikov po prebolelem KME trpi zaradi postencefalitisnega sindroma, ki lahko močno okrni kakovost bolnikovega življenja. V večini primerov se postencefalitisni sindrom izraža v glavobolu, motnjah spomina in zbranosti, razdražljivosti, depresiji, motnjah ravnotežja, okvari sluha in tresenju.(1)

  • Bogovič P. Klinična slika klopnega meningoencefalitisa. V: Lotrič-Furlan S, Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza 2014. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2014. p. 51-57.
  • Nacionalni inštitut za javno zdravje. Toplejše vreme poveča nevarnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/toplejse-vreme-poveca-nevarnost-okuzbe-s-povzrocitelji-bolezni-ki-jih-prenasajo-klopi. 27. 3. 2018.