Skip directly to content

TESTIRANJE LYMSKE BORELIOZE


Povzročiteljica lymske borelioze, bakterija borelija, je pod mikroskopom videti kot droben gibčen črviček.(1) Potrditev, da je za naše zdravstvene težave res kriva ta bakterija, pa ni vedno preprosta. Samo pri značilnem obročastem kožnem madežu bolniki takoj dobijo antibiotik, pri vseh drugih znakih pa želijo zdravniki laboratorijsko potrditev suma, da gre za lymsko boreliozo.(2)

LABORATORIJSKE METODE

V laboratorijih uporabljajo zelo različne metode. Najpogosteje v telesnih tekočinah določajo specifična protitelesa, redkeje sledi bakterijske DNK ali pa te poskušajo osamiti npr. iz kože, krvi ali možgansko-hrbtenjačne tekočine.(3) Ker se borelije v laboratoriju razmnožujejo zelo počasi, so določeni postopki izjemno zahtevni.(1) Bakterije borelije najbolj uspešno osamijo iz kože. (3) V strokovni literaturi opisujejo, da so celo po dolgih 20 letih od začetka bolezni na kožnem izpuščaju potrdili prisotnost bakterije. (4)

VELIKO VRST BAKTERIJE BORRELIA BURGDORFERI

V Sloveniji je glede na laboratorijske izvide daleč največ (skoraj 80 %) tiste vrste bakterije, ki običajno povzroča kožne spremembe. Mnogo redkeje pri bolnikih potrdijo vrsto borelije, ki je kriva za bolezenske znake na živčevju. Druge vrste bakterij v naši državi zasledijo le izjemoma.(1)

POZITIVEN TEST ŠE NE POMENI BOLEZNI

Laboratorijske izvide je pri lymski boreliozi vselej treba razlagati glede na zdravstveno stanje bolnika. Zato ob vsakem odkritju protiteles v krvi še ni potrebna panika in zdravljenje z antibiotikom, saj je izvid lahko posledica stare, že zdavnaj prebolele okužbe. Borelijska protitelesa v Sloveniji pogosto zasledimo pri ljudeh, ki nimajo nobenih težav in se tudi ne spomnijo, da bi jih imeli kdaj prej. Leta 2005 so pri 10,2 odstotkih zdravih krvodajalcev našli borelijska protitelesa.(5)

BAKTERIJE SE IGRAJO SKRIVALNICE

Bakterije borelije se uspejo v nekaterih tkivih ali organih skriti, čez čas pa začnejo spet povzročati težave. Kam v vmesnem času poniknejo, znanstveniki ugibajo že dolgo. (6) Kako zelo zahtevno je potrjevanje okužbe z lymsko boreliozo kaže tudi primer 6-letnega dečka, ki so ga v eno izmed slovenskih bolnišnic sprejeli z vročino in otrdelim vratom. Takoj so posumili, da ima meningitis. V krvi in možganski tekočini niso našli protiteles, ki bi kazala na boreliozo. Dva meseca po odpustu iz bolnišnice pa so v gojeni laboratorijski kulturi dečkove možganske tekočine potrdili prisotnost bakterije.(7)

  • 1. Ružić-Sabljić E. Borrelia burdorferi sensu lato – značilnosti bakterije, rezervoar in prenašalci. V: Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Lymska borelioza 2012. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2012. p. 15-23.
  • 2. Rojko T. Pristopi k zdravljenju lymske borelioze. V: Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Lymska borelioza 2012. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2012. p. 193-203.
  • 3. Ružić-Sabljić E, Cerar T. Mikrobiološka diagnostika borelijskih okužb. V: Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Lymska borelioza 2012. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2012. p. 151-155.
  • 4. Ogrinc K. Prizadetost kože. V: Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Lymska borelioza 2012. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2012. p. 45-51.
  • 5. Rojko T. Mialgije, artralgije, glavoboli, utrujenost ... in prisotnost borelijskih protiteles v serumu. V: Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Lymska borelioza 2012. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2012. p. 187-190.
  • 6. Ogrinc K. Patogeneza lymske borelioze. V: Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Lymska borelioza 2012. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2012. p. 37-41.
  • 7. Leskovec A. Borelijski meningitis pri otroku. V: Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Lymska borelioza 2012. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2012. p. 134-137.