Skip directly to content

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS – DIAGNOZA


Potek klopnega meningoencefalitisa je lahko zelo različen. Večina okužb z virusom KME poteka brez simptomov. Takšno okužbo lahko potrdijo le s prisotnostjo specifičnih IgG protiteles v krvi bolnika. Okužb, ki potekajo kot neznačilna vročinska stanja, naj bi bilo med 70 in 98 %. V preostalih primerih pa se okužba kaže s simptomi in znaki prizadetosti osrednjega živčevja.(1) Okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME) je mogoče natančno potrditi le z mikrobiološkimi preiskavami, saj so klinični znaki bolezni za postavitev diagnoze pogosto nezadostni. (2) Večina bolnikov zdravniško pomoč poišče šele v drugi fazi bolezni, ko se začnejo prve nevrološke težave.(3) Takrat je zdravnik tudi pozoren na epidemiološke podatke, torej ali je bolnik v zadnjih štirih tednih opazil vbod klopa, se je zadrževal na žariščnih območjih za KME, je užival neprekuhano mleko ali mlečne izdelke in na čas obolenja, saj je znano, da se KME pojavlja v toplejših mesecih, ko so klopi aktivni.(2)

KLINIČNA DIAGNOZA

Zdravnik poskuša ugotoviti še, ali je imel bolnik pred kratkim gripi podobno virozo, saj bi lahko bila to morda že prva faza klopnega meningoencefalitisa.(2) Znano je, da ima kar dve tretjini bolnikov, okuženih z evropskim podtipom virusa KME, značilen dvofazni potek bolezni.(1) Zdravnik bo pozoren na težave, ki so značilne za drugo fazo KME: nenaden začetek bolezni z visoko vročino, hud glavobol, slabost in bruhanje, preobčutljivost na svetlobo, otrdel vrat, vrtoglavico in podobno. Pri približno 40 % odraslih bolnikov se znakom meningitisa pridružijo še tresenje prstov rok in jezika, težave z zbranostjo in mišljenjem ter različne stopnje motenj zavesti (v hudi obliki tudi koma). Do 10 % bolnikov pa utrpi ohlapne ohromitve mišic. (2) Kadar KME poteka v eni sami fazi, so lahko te težave izražene že ob začetku bolezni. Dejavnikov, ki vplivajo na potek akutne faze bolezni, je več in niso povsem znani. Najlažjo obliko bolezni v povprečju povzroča evropski podtip virusa KME, težjo sibirski, najtežji potek bolezni z največjim odstotkom ohromitev, smrti in dolgotrajnih posledic pa strokovnjaki pripisujejo daljnovzhodnemu podtipu virusa KME. (1)

  • 1. Bogovič P. Klinična slika klopnega meningoencefalitisa. V: Lotrič-Furlan S, Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza 2014. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2014. p. 51-57.
  • 2. Maraspin Čarman V. Diagnoza klopnega meningoencefalitisa – klinični kriteriji. V: Lotrič-Furlan S, Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza 2014. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2014. p. 183-185.
  • 3. Avšič-Županc T. Mikrobiološka diagnostika klopnega meningoencefalitisa. V: Lotrič-Furlan S, Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza 2014. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2014. p. 177-181.