Skip directly to content

KLOPI V SLOVENIJI


KLOPI V SLOVENIJI

Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi.(1) Pri nas so najbolj razširjeni ščitasti klopi vrste Ixodes ricinus in klopne bolezni, kot so lymska borelioza, klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza.(1, 2) Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza sta sicer redkejši bolezni kot lymska borelioza, vendar pa sta v Sloveniji endemični.(1) Klopni meningoencefalitis (KME) velja pri nas za eno najpomembnejših infekcijskih bolezni, saj se Slovenija uvršča med države z najvišjo obolevnostjo v Evropi. Klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, so razširjeni praktično po vsej državi! Med letoma 2003 in 2012 je tako za KME vsako leto zbolelo približno 250 bolnikov.(3)

KME IZPOSTAVLJENA VSA DRŽAVA, NAJBOLJ GORENJSKA

Največja stopnja pojavnosti KME je na Gorenjskem in Koroškem, od slovenskega letnega povprečja med letoma 2003 in 2012 (12,3 bolnikov na 100.000 prebivalcev) navzgor vedno znova močno odstopa tudi ljubljanska regija. Najmanj okužb s KME beležijo v koprski in novogoriški ter novomeški regiji. Zanimivo je, da je ogroženost znotraj posameznih regij zelo različna. Tako je upravna enota Škofja Loka najbolj ogroženo območje v vsej državi, s povprečno letno obolevnostjo 50 bolnikov na 100.000 prebivalcev. Po skoraj desetletni statistiki (2003-2012) sodeč so posebej izpostavljeni še prebivalci Tržiča, Kranja in Radovljice. Na Koroškem pa po obolevnosti izstopa upravna enota Radlje ob Dravi. Veliko tveganje virusa KME beležijo še v Cerknici, Ribnici in Mozirju.(3)

TUDI PO LYMSKI BORELIOZI V EVROPSKEM VRHU

Slovenija je v primerjavi z drugimi evropskimi državami v samem vrhu tudi po obolevnosti za lymsko boreliozo. Zadnje desetletje v Sloveniji namreč potrdijo med 3.000 in 7.000 novih okužb z borelijami na leto. V letu 2015 so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zabeležili 3.741 primerov okužb ali 187 primerov okužb na 100 tisoč prebivalcev. Številka je še vedno precej nižja od tiste leta 2013, ko je bilo na novo okuženih skoraj dvakrat toliko - 6.938 ljudi. Obolevajo ljudje vseh starosti, največ jih je starih med 35 in 65 let. Največ prijavljenih okužb je v toplejšem delu leta. Najvišji prijavni incidenci sta bili v kranjski regiji in murskosoboški regiji, najnižja v ljubljanski regiji.(4)

HUMANA GRANULOCITNA ANAPLAZMOZA (HGA)

Ker humana granulocitna anaplazmoza ne sodi med bolezni, za katere je zakonsko obvezna prijava, povsem natančnih podatkov o obolevnosti ni. S strani slovenskih avtorjev prihaja prvi dokumentiran podatek o primeru HGA v Evropi iz leta 1997. Na podlagi razpoložljivih podatkov, zbranih v zunajbolnišnični zdravstveni statistiki, slovenski infektologi sklepajo, da znaša povprečna letna obolevnost HGA 1,2 bolnikov na 100.000 prebivalcev.(3)