Skip directly to content

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS

Klopni meningoencefalitis povzroča virus klopnega meningoencefalitisa.(1) Virus kroži po parazitskem trikotniku, ki ga sestavljajo virus, klop in gostitelj.(2)


Virus KME je član družine flavivirusov.


Virus KME spada v rod flavivirusov, ki vključuje približno 70 različnih virusov.(5)


Večina flavivirusov se prenaša z ugrizom okuženega členonožca, tj. večinoma klopa ali komarja (tj. arbovirusi). Virus KME se prenaša z okuženimi klopi.(6)


Parazitski trikotnik (prirejeno po Lindquist L in Vapalahti O ter Nuttall PA) (3,4)

Geografska porazdelitev virusa KME:

Virus KME je prisoten v mnogih evropskih državah in velikem delu severne Azije, vključno z Rusijo, severno Kitajsko in severno Japonsko.(5)


Genetska analiza sevov iz različnih območij je pokazala, da obstajajo 3 genetski rodovi virusa KME. Glede na njihovo geografsko porazdelitev so viruse poimenovali kot:


  • evropski podtip,

  • sibirski podtip,

  • daljnovzhodni podtip.(7)


Klopi so glavni prenašalci virusa KME in drugih patogenov.


Na svetu so odkrili približno 850 vrst klopov.


Klopi so zelo učinkoviti prenašatelji patogenov, saj se hranijo s krvjo različnih živali gostiteljev, da se preobrazijo v naslednjo življenjsko fazo.


Poleg virusa KME klopi prenašajo tudi druge viruse, bakterije, kot so rikecije in spirohete (med njimi Borreliae), glivice, praživali ter gliste.


Klopi lahko sočasno prenašajo tudi več patogenov, kot sta virus KME in Borrelia, kar povzroči mešane okužbe.(6)


Kako se klopi okužijo z virusom KME?

Klopi se okužijo z virusom KME:


z vertikalnim prenosom z virusom okuženega klopa na klopa
To vključuje spolni (iz okuženega samca na samico), transovarialni (iz okužene samice na jajčeca) in transstadialni (iz ličinke na nimfo, iz nje na odraslo žival) prenos.


s horizontalnim prenosom z gostitelja na klopa
Klopi se hranijo na viremičnem gostitelju in hkrati s krvjo zaužijejo virus.


ali z neviremičnim prenosom.
Ob sočasnem hranjenju ličink in nimf na neviremičnem ali na imunem gostitelju se virus iz neposredne bližine prenese iz okuženega na neokuženega klopa.(8)
Ko se klopi okužijo, virus prenašajo celo življenje. Pri klopih se bolezen ne razvije. V obdobju pred levitvijo se virus v klopu namnoži in vdre v skoraj vse organe.(6)
Virus KME lahko na človeka in druge gostitelje prenesejo ličinke, nimfe in odrasli klopi. Nimfe klopa Ixodes ricinus so najpomembnejše pri prenosu virusa na človeka.(8)


  • 1. Stupica D, Avšič-Županc T. Patogeneza klopnega meningoencefalitisa. V: Lotrič-Furlan S, Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza 2014. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2014. p. 45-50.
  • 2. Süss J. Tick-borne encephalitis 2010: Epidemiology, risk areas, and virus strains in Europe and Asia-An overview. Ticks Tick Borne Dis. 2011; 2:2–15.
  • 3. Lindquist L, Vapalahti O. Tick-borne encephalitis. Lancet. 2008; 371:1861–71.
  • 4. Nuttall PA. Pathogen-tick-host Interactions: Borrelia burgdorferi and TBE Virus. Zent.bl. Bakteriol. 1999; 289, 492-505.
  • 5. Barrett NP, Portsmouth D, Ehrlich HJ. Tick-borne encephalitis virus vaccines. V: Plotkin SA, Orenstein WA, Offit PA, ed. Vaccines. 6th ed. Edinburgh, Scotland: Elsevier Saunders; 2013. p. 773-88.
  • 6. Baxter. Monograph Tick-Borne Encephalitis (TBE, FSME). March 2007. BS-VA-007. Dostopno na: https://www.yumpu.com/en/document/read/13938836/tick-borne-encephalitis-tbe-fsme-isw-group-on-tbe (dostopano: december 2022).
  • 7. Ecker M, Allison SL, Meixner T, Heinz FX. Sequence analysis and genetic classification of tick-borne encephalitis viruses from Europe and Asia. Journal of General Virology. 1999; 80: 179-185.
  • 8. Avšič-Zupanc T. Klopni meningoencefalitis: etiologija, rezervoar in načini prenosa. V: Lotrič-Furlan S, Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza 2014. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2014. p. 25-32.