Skip directly to content

Home

otroci na travniku

Klopi obstajajo v približno enaki obliki že okoli 200 milijonov let. So med
najstarejšimi in najuspešnejšimi predstavniki družine artropodov.
Že stari Grki so jih opisovali kot škodljiva bitja.
Na svetu so odkrili približno 850 vrst klopov. 1

KLOP

Uvod

Klopi obstajajo v približno enaki obliki že okoli 200 milijonov let. So med najstarejšimi in najuspešnejšimi predstavniki družine artropodov. Že stari Grki so jih opisovali kot škodljiva bitja.

Na svetu so odkrili približno 850 vrst klopov.1

razvoj klopa
Razvojne faze klopa (prirejeno po Lindquist L in Vapalahti O.) 2
razmnoževanje klopa
Spolno združevanje (kopulacija) 3

Razvojni ciklus klopa

Življenjski cikel klopov Ixodes vključuje naslednje faze: larvo, nimfo in odraslo žival. 1

Spolno združevanje (kopulacija) poteka pred hranjenjem s krvjo na gostitelju, kmalu potem samec umre. V naslednjih mesecih samica izleže od 500 do 5.000 jajčec v prst.

Več tednov pozneje se izležejo larve. Več dni se hranijo na gostitelju, preden odpadejo in se preobrazijo v nimfe.

Nimfe se hranijo na gostitelju - vretenčarju več dni, potem pa se preobrazijo v odrasle klope (imago).

V vsaki razvojni fazi klop potrebuje vsaj en obrok krvi gostitelja vretenčarja, da se razvije v naslednjo fazo. Odrasle samice pa obrok krvi potrebujejo, da lahko izležejo jajčeca. 2

Za klope je značilen dolg življenjski cikel, zato so zelo učinkoviti rezervoar virusov.2 Mnogo klopov lahko brez hrane preživi celo leto dni ali več. 4

klopna nimfa z jajčeci
Nimfa z jajčeci3
vrste in velikosti klopa
  • 1.2.

    Nehranjena nimfa in s krvjo napolnjena nimfa.3

  • 3.4.

    Nehranjen samec in s krvjo napolnjen samec.Velikost odraslega samca klopa je približno 2,5 mm. Samci klopov se ne hranijo s krvjo, ampak z majhno količino tkivne tekočine.3

  • 5.6

    Nehranjena samica in samica napolnjena s krvjo.Velikost nehranjene samice klopa je 3–4 mm. Telo samice je zelo raztegljivo, saj lahko zaužita kri predstavlja od 100- do 200-kratno telesno maso.3

Ustni del klopa

Klopova slina vsebuje: 5

Biološko aktivne snovi z antikoagulantom, lokalnim anestetikom in protivnetnimi lastnostmi,

Strupnine,

Druge izločke, ki zasidrajo ustni del v gostiteljevo kožo.

nevarni del klopa
Klop Ixodes ricinus ima ustne dele za prebadanje in sesanje.3

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS

Klopni meningoencefalitis povzroča virus klopnega meningoencefalitisa. Virus kroži po parazitskem trikotniku, ki ga sestavljajo virus, klop in gostitelj.4

Virus KME je član družine flavivirusov.

Virus KME spada v rod flavivirusov, ki vključuje približno 70 različnih virusov. Flavus v latinščini pomeni »rumen«.6

Flavivirusi so svoje ime dobili po virusu rumene mrzlice (vrsti virusa v tej družini), ki se tako imenuje, ker povzroča zlatenico.2 Večina flavivirusov se prenaša z ugrizom okuženega členonožca, tj. večinoma klopa ali komarja (tj. arbovirusi). Virus KME se pranaša z okuženimi klopi.7

klopni gostitelji
Razvojne faze klopa (prirejeno po Lindquist L in Vapalahti O.) 2
klop na travniku

Geografska porazdelitev virusa KME:

Virus KME je prisoten v mnogih evropskih državah in velikem delu severne Azije, vključno z Rusijo, severno Kitajsko in severno Japonsko.6

Genetska analiza sevov iz različnih območij je pokazala, da obstajajo 3 genetski rodovi virusa KME. Glede na njihovo geografsko porazdelitev so viruse poimenovali kot6:

  • evropski podtip,
  • sibirski podtip,
  • podtip z daljnega vzhoda.

Klopi so glavni prenašalci virusa KME in drugih patogenov.

Na svetu so odkrili približno 800 vrst klopov. Kot prenašalci humanih patogenov so klopi glede kužnosti in toksičnosti takoj za komarji.8

Klopi so zelo učinkoviti prenašatelji patogenov, saj se hranijo s krvjo različnih živali gostiteljev, da se preobrazijo v naslednjo življenjsko fazo.8

Poleg virusa KME klopi prenašajo tudi druge viruse, bakterije, kot so rikecije in spirohete (med njimi Borreliae), glivice, praživali ter gliste.9

Klopi lahko sočasno prenašajo tudi več patogenov, kot sta virus KME in Borrelia, kar povzroči mešane okužbe.9

Kako se klopi okužijo z virusom KME?

Klopi se okužijo z virusom KME:2, 9

z vertikalnim prenosom z gostitelja virusa na klopa
Klopi se v eni izmed razvojnih stopenj lahko okužijo, ko se hranijo na gostitelju, ki ima v krvi dovolj namnožen virus. Virus KME se prenese z gostitelja na klopa.

s horizontalnim prenosom z virusom okuženega klopa na klopa
Klopi se okužijo, ko se na površini gostitelja sočasno hranijo okuženi in neokuženi klopi, tj. ko se hrani v bližini z drugimi klopi na površini gostitelja brez virusa.

občasno s transovarijskim prenosom - z virusom okuženih samic na jajčeca.
Ko se klopi okužijo, virus prenašajo celo življenje. Pri klopih se bolezen ne razvije. V obdobju pred levitvijo se virus v klopu namnoži in vdre v skoraj vse organe.3
Virus KME lahko na človeka in druge gostitelje prenesejo larve, nimfe in odrasli klopi. Nimfe klopa Ixodes ricinus so najpomembnejše pri prenosu virusa na človeka.2

POTEK BOLEZNI

Bolezen se praviloma razvija v dveh fazah. Slika bolezni je odvisna od virulence virusa KME in individualne odpornosti osebe. 3

bolezni klopa in meningoencefalitis
okužba s klopom

Prva faza3:

Bolezenski znaki prve faze klopnega meningoencefalitisa se pojavijo v povprečju sedem dni (lahko 2 do 28 dni) po okužbi. Pojavijo se neznačilne težave, kot so: splošno slabo počutje, utrujenost, glavobol, bolečine v križu in udih, vročina do 38°C in slabost. Ta faza traja 2 do 8 dni.

Sledi prosti interval, ki lahko traja od 1 do do 20 dni in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav. 3

Druga faza3:

Virus se je razširil v centralni živčni sistem. Druga faza bolezni pri odraslih lahko poteka v naslednjih oblikah:

Meningitis (vnetje možganskih ovojnic):

Za meningitis so značilni glavobol, visoka vročina, slabost ali bruhanje in otrdelost vratu. Navadno se okreva brez trajnih posledic. Neposredne smrtne nevarnosti ni.

Meningoencefalitis (encephalitis = vnetje možganov):

Poleg znakov meningitisa se pridružijo še težave, ki so odsev vnetja možganskega tkiva: tresenje (največkrat prstov in jezika), težave z mišljenjem in zbranostjo, razne stopnje motenj zavesti (v hudi obliki koma). Še posebno težko je stanje v primerih, ko je prizadeto možgansko deblo.

Mielitis (meningoencefalomielitis = bolezen, podobna otroški paralizi):

Simptomom in znakom meningoencefalitisa se pridružijo še znaki, ki so posledica vnetja hrbtenjače, kar se največkrat pokaže z ohromitvami udov in/ali dihalnih mišic. 3

Zaradi lajšanja nastalih težav je potrebno zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja. Izid bolezni je ponavadi dober, čeprav je bolezen lahko tudi smrtna. Možen je pojav ohromitve mišic, ki lahko ostane trajno, pri skoraj tretjini zbolelih pa zdravstvene težave trajajo več mesecev.

Potek bolezni KME pri otrocih

Pri otrocih in mladostnikih je prevladujoča oblika bolezni meningitis. Zato imajo otroci boljšo prognozo, kot obolele odrasle osebe.

Toda tudi pri otrocih se lahko bolezen razvije v težji obliki in privede do trajnih posledic: glavobol, motnje spanje in koncentracije, vrtoglavica, utrujenost in epileptični napadi. 9

Mešane okužbe

Po vbodu okuženega klopa, ki je okužena tako z virusi klopnega meningoencefalitisa kot z bakterijo borelijami lymske borelioze so pri osebi lahko razvije mešana okužba, ko bolnik oboli zaradi okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa in zaradi lymske borelioze hkrati. 3

MOŽNOSTI ZAŠČITE

Zaščita z obleko

Ko se odpravljamo v naravo, uporabljajmo svetla oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogočajo, da bi se oprijeli. Tudi oblačila popršimo z repelentom, najbolje po robovih hlač, vrhu nogavic in ostalih mestih, kamor se klopi radi prijemljejo.8

Repelenti

Eden izmed načinov odganjanja klopov je uporaba zaščitnih kemičnih sredstev – repelentov, ki odganjajo mrčes. Repelente, ki vsebujejo DEET (N, N-dietil-m-toluamid), lahko nanašamo na kožo. Repelente moramo nanašati v skladu z navodili proizvajalca. Zaščitijo do nekaj ur. Starši naj sredstva nanesejo otrokom in se izognejo nanosu na roke, oči in usta.9

 

Najbolje je, če se zaščitimo z obleko in repelenti, po vrnitvi domov pa se temeljito pregledamo, odstranimo morebitne prisesane klope, se stuširamo, si umijemo lase ter oblačila operemo.8

O možnostih preprečevanja in zdravljenja  bolezni, ki jih prenašajo klopi, se posvetujte s svojim zdravnikom.

 

CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU

Cepljenje je eden izmed najbolj učinkovitih ukrepov zaščite pred klopnim meningoencefalitisom 1, 2, 3.

Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih. Prva dva odmerka naj si sledita v razmaku enega meseca, da se vzpostavi zaščita pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek lahko sledi po 9-12  mesecev po drugem odmerku.  Nato se zahteva prvi poživitveni odmerek po 3 letih, kasneje se zaščita obnavlja na 3 do 5 let. Če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitno raven protiteles.1

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je v Sloveniji obvezno za tiste, ki so izpostavljeni okužbi pri delu. Priporoča se vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je tveganje za okužbo visoko. V Sloveniji je cepljenje urejeno za naslednje skupine z visokim tveganjem za okužbo:

- obvezno (od leta 1986) za delavce z visokim tveganjem (stroške povrne delodajalec),

- obvezno (od leta 1990) za študente z visokim tveganjem, npr. študente gozdarstva, lesarstva (stroški se povrnejo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja),

- priporočeno (od leta 1991) za ljudi, ki živijo ali potujejo v visoko endemična območja, vključno z otroki, starejšimi od 1 leta.4

V Sloveniji imata dovoljenje za promet (pogovorno rečemo, da sta registrirani) dve cepivi proti klopnemu meningoencefalitisu, obe vsebujeta inaktivirane viruse.5 Ob aplikaciji (dajanju) obeh cepiv se lahko pojavijo nekateri neželeni učinki.V nadaljevanju so navedeni neželeni učinki obeh cepiv po pogostnosti6, 7. Pogostnost je opredeljena kot:

Zelo pogosti neželeni učinki: pojavijo se pri več kot 1 cepljeni osebi od 10 cepljenih oseb.

Pogosti neželeni učinki: pojavijo se pri 1 do 10 cepljenih osebah od 100 cepljenih oseb.

Občasni neželeni učinki: pojavijo se pri 1 do 10 cepljenih osebah od 1.000 cepljenih oseb.

Redki neželeni učinki: pojavijo se pri 1 do 10 cepljenih osebah od 10.000 cepljenih oseb.

Zelo redki neželeni učinki: pojavijo se pri manj kot 1 cepljeni osebi od 10.000 cepljenih oseb.

Spodaj so navedeni neželeni učinki po pogostnosti.

Zelo pogosti neželeni učinki:

  • * -bolečina na mestu prejema injekcije, splošno neugodje, bolečine v mišicah, glavobol.

Pogosti neželeni učinki:

  • * -glavoboli, slabost, mišične in sklepne bolečine, občutek utrujenosti in slabo počutje, pordečitev, otekanje, simptomi podobni gripi, povišana telesna temperatura, slabost.

Občasni neželeni učinki:

  • * -otekanje bezgavk, bruhanje, podplutba na mestu injiciranja.

Redki neželeni učinki:

  • * -alergijske reakcije, zaspanost, potovalna slabost, driska, trebušne bolečine, pordelost, tkivna zatrdlina, oteklina, srbenje, mravljinci in občutek toplote na mestu injiciranja, bolečine vratnih mišic in sklepov.

Zelo redki neželeni učinki obeh cepiv in redki neželeni učinki, iz obdobja trženja so navedeni v Navodilu za uporabo obeh cepiv.

Kot pri vseh cepivih lahko nastopijo hude alergijske reakcije. Te so zelo redke, vendar mora biti vedno takoj na voljo ustrezno medicinsko zdravljenje in nadzor. Med simptome resnih alergijskih reakcij sodijo:

  • * otekanje ustnic, ust in žrela (ki lahko povzroči težave pri požiranju ali dihanju),
  • * izpuščaj in otekanje dlani, stopal in gležnjev,
  • * nezavest zaradi padca krvnega tlaka.

Ti znaki ali simptomi običajno nastopijo zelo hitro po prejemu injekcije, medtem ko je oseba še na kliniki ali v zdravnikovi ambulanti. Če pa se kateri od teh simptomov pojavi, ko ste že zapustili kraj prejema injekcije, morate TAKOJ obiskati zdravnika.

 

Opozorila in previdnostni ukrepi6, 7

Preden prejmete cepivo, se posvetujte s svojim zdravnikom:

  • * -če imate avtoimunsko bolezen (na primer revmatoidni artritis ali multiplo sklerozo),
  • * -če imate oslabljen imunski sistem (in se vaše telo ne bojuje dobro proti okužbam),
  • * -če vaše telo ne izdeluje dovolj protiteles,
  • * -če jemljete kakršnokoli zdravilo proti raku,
  • * -če jemljete zdravila, imenovana kortikosteroidi (ki zmanjšujejo vnetje),
  • * -če imate katerokoli možgansko bolezen,
  • * -če veste, da ste alergični na lateks gumo,
  • * -če imate nevrološke bolezni ali epilepsijo,
  • * -če imate poškodbo ali bolezni možgan v anamnezi.

Cepivo je lahko neprimerno, če katera od zgornjih navedb velja za vas. Zdravnik pa vas bo lahko kljub temu cepil z njim in bo potem naročil krvno preiskavo, da preveri, ali je cepivo delovalo.

 

Nosečnost in dojenje

 

Če ste noseči ali dojite, menite, da ste noseči ali načrtujete zanositev, se posvetujte s svojim zdravnikom, preden se cepite.

Varnost uporabe cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu med nosečnostjo in dojenjem ni bila potrjena s kliničnimi raziskavami. Zato se v takih primerih lahko uporabi le po tehtnem premisleku in ob upoštevanju tveganj in koristi za noseče in doječe ženske.

 

Cepljenje s cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu NI učinkovito proti drugim boleznim, ki jih prenašajo klopi (npr. borelioza).

Pred cepljenjem se o tveganju in neželenih učinkih posvetujte z zdravnikom.
PREBERITE CELOTEN TEKST O MOŽNOSTIH ZAŠČITE
zaščita družine pred klopi

ZGODBA

žrtve klopnega meningitisa

Naj en sam klop ne uniči življenja!

Katja

Ko se danes spominjam tega mučnega obdobja, lahko ugotovim le, da sem imela neznansko srečo. Lahko bi se končalo mnogo, mnogo slabše! Bolezen bi mi lahko trajno uničila zdravje, spravila bi me lahko ob službo. Nič od tega se na mojo veliko srečo ni zgodilo. Moje znanje, po stroki sem namreč doktorica veterinarske medicine, in intuicija sta mi pomagala, da sem vztrajala pri potrebni diagnostiki. Na podlagi svoje izkušnje bi ljudem svetovala, naj prisluhnejo svojim občutkom in predvsem naj se cepijo. Po moji bolezni so se proti virusu klopnega meningoencefalitisa cepili vsi člani moje družine. Predvsem apeliram na starše, naj cepijo svoje otroke. Ti so še posebej občutljivi, veliko se gibljejo na prostem in pred seboj imajo še celo življenje. Zakaj bi jim ga ugriz enega samega klopa obrnil na glavo?

CELOTEN INTERVJU PREBERITE NA BLOGU

MNENJA STROKOVNJAKOV

Prof. dr. Franc Strle, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni
Franc Strle
Prof. dr. Franc Strle, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana

Klopni meningoencefalitis (KME) je huda akutna virusna bolezen osrednjega živčevja.

»Vnetja osrednjega živčevja se običajno kažejo z vročino, glavobolom in bruhanjem. Nekateri bolniki imajo tudi motnje zavesti, težave z zbranostjo, ohromitve mišic in tresenje mišic. Meningitis ali vnetje možganskih open se namreč kaže z vročino, glavobolom in bruhanjem, če ima bolnik vneto tudi možganovino, so prisotne še motnje zavesti, zbranosti, bolniku pa se pogosto tresejo tudi roke ali jezik.«

Bolezen lahko poteka v dveh fazah, kako si sledita?

»Pri dveh tretjinah bolnikov bolezen res poteka tako. Sprva se pojavijo glavobol, vročina, utrujenost in slabo počutje, ki navadno trajajo teden dni. Potem se stanje umiri in bolnik navidezno okreva. Po prostem intervalu, po tednu ali več, se bolezen ponovi v hujši obliki. Bolnike pestijo visoka vročina, hud glavobol, bruhanje, pri nekaterih se lahko pojavijo tudi znaki prizadetosti možganovine, kar se kaže s težavami s spominom, zbranostjo, motnjami zavesti, pogosto se bolniki tudi tresejo. Pri 5 - 10% bolnikov pride do ohromitev.«

CELOTEN INTERVJU PREBERITE NA BLOGU
Milica Lukič, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine
Milica Lukić
DR. MED., SPEC. INFEKTOLOGIJE IN INTENZIVNE MEDICINE Z ODDELKA ZA INTENZIVNO TERAPIJO KLINIKE ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA, UKC LJUBLJANA

Zdravila za KME ne poznamo, ukrepi so namenjeni podpornemu zdravljenju.

“Prav zato, ker zdravila proti virusu KME nimamo, lahko zaenkrat bolnikom ponudimo le podporno oziroma simptomatsko zdravljenje. To pomeni, da je zdravljenje usmerjeno k zdravljenju simptomov, ki so posledica okužbe. Osnovno podporno zdravljenje obsega uravnavanje tekočinskih potreb in elektrolitov ter protibolečinsko zdravljenje, pri huje prizadetih bolnikih pa zdravimo tudi možgansko oteklino ter nudimo podporo življenjskim funkcijam, kar vključuje tudi umetno predihavanje.”

Kako poteka obravnava bolnika s KME na Oddelku za intenzivno terapijo?

“Na oddelek za intenzivno terapijo sprejmemo bolnike, ki imajo hujše motnje zavesti ter tiste, pri katerih je prišlo do ohromitve mišic. Pri teh bolnikih neprekinjeno spremljamo osnovne življenjske funkcije, zaradi hude motnje zavesti ali zaradi ohromitve dihalnih mišic pa potrebujejo dihalno podporo z umetnim predihavanjem. To pomeni, da bolnike uspavamo, intubiramo in umetno predihavamo do izboljšanja stanja. Poleg tega izvajamo ukrepe za zdravljenje možganske otekline, skrbimo za ustrezno tekočinsko in protibolečinsko zdravljenje, prehrano in preprečevanje bolnišničnih okužb. V kolikor se le-te pojavijo, jih ustrezno zdravimo. Ko ocenimo, da se bolnikovo stanje izboljšuje, pričnemo z odvajanjem od dihalnega aparata in fizioterapijo.”

CELOTEN INTERVJU PREBERITE NA BLOGU