Skip directly to content

Klop

KLOP

Uvod

Klopi obstajajo v približno enaki obliki že okoli 200 milijonov let. So med najstarejšimi in najuspešnejšimi predstavniki družine artropodov. Že stari Grki so jih opisovali kot škodljiva bitja.Na svetu so odkrili približno 850 vrst klopov.(1)

Razvojne faze klopa (prirejeno po Lindquist L in Vapalahti O.)(2)
Spolno združevanje (kopulacija) (3)

Razvojni ciklus klopa

Življenjski cikel klopov Ixodes vključuje naslednje faze: larvo, nimfo in odraslo žival. (1)

Spolno združevanje (kopulacija) poteka pred hranjenjem s krvjo na gostitelju, kmalu potem samec umre. V naslednjih mesecih samica izleže od 500 do 5.000 jajčec v prst.

Več tednov pozneje se izležejo larve. Več dni se hranijo na gostitelju, preden odpadejo in se preobrazijo v nimfe.

Nimfe se hranijo na gostitelju - vretenčarju več dni, potem pa se preobrazijo v odrasle klope (imago).

V vsaki razvojni fazi klop potrebuje vsaj en obrok krvi gostitelja vretenčarja, da se razvije v naslednjo fazo. Odrasle samice pa obrok krvi potrebujejo, da lahko izležejo jajčeca. (2)

Za klope je značilen dolg življenjski cikel, zato so zelo učinkoviti rezervoar virusov.2 Mnogo klopov lahko brez hrane preživi celo leto dni ali več. (4)

Nimfa z jajčeci(3)

1-2: Nehranjena nimfa in s krvjo napolnjena nimfa.(3)

3-4: Nehranjen samec in s krvjo napolnjen samec.Velikost odraslega samca klopa je približno 2,5 mm. Samci klopov se ne hranijo s krvjo, ampak z majhno količino tkivne tekočine.(3)

5-6: Nehranjena samica in samica napolnjena s krvjo.Velikost nehranjene samice klopa je 3–4 mm. Telo samice je zelo raztegljivo, saj lahko zaužita kri predstavlja od 100- do 200-kratno telesno maso.(3)

Ustni del klopa

Klopova slina vsebuje: (5)

  • Biološko aktivne snovi z antikoagulantom, lokalnim anestetikom in protivnetnimi lastnostmi,
  • Strupnine,
  • Druge izločke, ki zasidrajo ustni del v gostiteljevo kožo.
Klop Ixodes ricinus ima ustne dele za prebadanje in sesanje.(3)
  • Dennis DT in Piesman JF. Overview of Tick-Borne Infections of Humans. V: Tick-Borne Diseases of Humans, Goodman J in sod. (ur.) ASM Press, Washington DC, 2005.
  • Lindquist L in Vapalahti O. Tick-borne encephalitis. Lancet 2008;371:1861–71.
  • Baxter. Monograph Tick-Borne Encephalitis (TBE, FSME). March 2007. BS-VA-007. Dostopno na: http://www.tbe-info.com//sites/g/files/g10037911/f/201701/medialibrary/Monograph_TBE.pdf. Dostop: 16.2.2015.
  • Nuttall, PA. Pathogen-tick-host interactions: Borrelia burgdorferi and TBE virus. Zentralbl Bakteriol 1999;289:492–505.
  • Sauer JR. . Tick salivary gland physiology. Annu Rev Entomol 1995;40:245-67