Skip directly to content
SLOVENIJA PO OBOLEVNOSTI S KME V EVROPSKEM VRHU

 

V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalistisa (KME). Stopnje obolevanja so v posameznih žariščnih območjih stare celine zelo različne, v Sloveniji so bile v zadnjem desetletju izjemno visoke in so državo uvrstile v sam evropski vrh po obolevnosti s KME. Klopni meningoencefalitis (KME) je zato ena najpomembnejših infekcijskih bolezni pri nas. V Sloveniji je prijava primerov KME in smrti zaradi KME obvezna. Iz podatkovne zbirke nalezljivih bolezni NIJZ izhaja, da je bilo med leti 2003 in 2012 v Sloveniji prijavljenih 2.487 obolelih s KME, od katerih je 8 bolnikov zaradi KME umrlo. (1)

DRŽAVE Z NARAVNIMI ŽARIŠČI 

Slovenija se skupaj z nekaterimi baltskimi državami uvršča med endemske države z največjo obolevnostjo s KME v Evropi. Države z naravnimi žarišči KME so še Avstrija, Švica, Nemčija, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Rusija, baltske in nekatere skandinavske države.(1) Po Evropi se sicer pojavljajo nova žarišča, tudi v Sloveniji denimo. Novo endemsko območje v zadnjem desetletju postaja obmejni pas med Slovenijo in Italijo, kjer pred dvajsetimi leti praktično niso beležili nobene okužbe z virusom KME.(2)

 

STOPNJE OBOLEVANJA  

Stopnje obolevanja v posameznih evropskih državah so raznolike. Nemčija, Poljska, Finska in Madžarska so leta 2006 beležile manj kot enega bolnika s KME na 100.000 prebivalcev. O enem do deset bolnikov na 100.000 prebivalcev so istega leta poročali v Avstriji, Latviji, Rusiji, na Slovaškem, Češkem, Švedskem in v Švici. V Estoniji, Litvi in Sloveniji pa so leta 2006 zabeležili več kot 10 bolnikov s KME na 100.000 prebivalcev. Takrat je bila v Sloveniji celo najvišja stopnja pojavnosti KME in sicer kar 18,6 bolnikov na 100.000 prebivalcev. Sicer pa velja, da je med letoma 2003 in 2012 v Sloveniji za KME zbolelo povprečno 250 bolnikov na leto.(1)

V letu 2015 je bilo število prijavljenih bolnikov s KME v Sloveniji 62 ali 3 bolniki na 100.000 prebivalcev, kar je najmanj v zadnjih 30 letih. (3)

 

  • Grgič-Vitek M. Epidemiologija klopnega meningoencefalitisa in humane granulocitne anaplazmoze v Sloveniji. V: Lotrič-Furlan S, Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza 2014. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2014. p. 17-24.
  • Knap N, Avšič-Županc T. Factors affecting the ecology of tick-borne encephalitis in Slovenia. Epidemiol. Infect. 2015; 143: 2059-2067.
  • Nacionalni inštitut za javno zdravje. Klopni meningoencefalitis. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/klopni-meningoencefalitis-0. 22. 3. 2018.
23 January, 2017